Misli lokalno, deluj globalno: Ali ukrepi, ki jih vodi skupnost, lahko obravnavajo obsežna družbena vprašanja?
Kadar se podjetja, univerze, oblikovalci politiki in državljani združijo, da bi sodelovali na projektu ali pri inovacijah, se vključijo v tako imenovano soustvarjanje. EU v tem procesu, ki se že dolgo uporablja v poslovnem svetu, zlasti na področju odnosov s potrošniki, vidi čedalje več potenciala za usmerjanje inovacij v podporo javni blaginji. Obstaja pa tudi domneva, da bi bilo treba rešitve na področju soustvarjanja razširiti, če se želi doseči večji učinek. „Na prvi pogled se zdi, da bomo s širitvijo soustvarjanja v želji po odpravi slabosti izgubili tudi njegove prednosti,“ pojasni Sebastian Pfotenhauer, profesor na Tehnični univerzi v Münchnu. „S širitvijo obsega tvegamo izgubo osrednjih koristi: zmožnosti obravnave lokalnih potreb in pomislekov ter boljšo umestitev inovacij v družbi.“ S podporo projekta SCALINGS (Scaling up Co-creation: Avenues and Limits for Integrating Society in Science and Innovation), ki ga financira EU, usmerja prizadevanja, s katerimi želi ugotoviti ali in kdaj je povečanje soustvarjanja zaželeno ali celo možno. „Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri bi se soustvarjanje lahko odgovorno povečalo na različnih krajih in področjih in kakšne so omejitve,“ pravi.
Poučna odkritja
V okviru projekta je bila izvedena primerjalna študija o primerih soustvarjanja v 10 državah. Raziskovalci so znotraj te študije preučili tri prevladujoče instrumente soustvarjanja, tj. žive laboratorije, javna naročila inovacij in zmogljivosti za soustvarjanje, ki se uporabljajo na številnih različnih strokovnih področjih. „Soustvarjanje je zelo različno v različnih regijah in okvirih uporabe,“ pravi Carlos Cuevas Garcia, raziskovalec iz skupine s Tehnične univerze v Münchnu, ter doda, da je proces lahko vključevalen in izključevalen. „Medtem ko soustvarjanje pogosto velja za proces, ki združuje ljudi, lahko tudi razkrije in celo poveča znatne asimetrije moči in neenakosti ,“ ugotavlja Carlos Cuevas Garcia. „Da bi bilo proces mogoče razširiti, je treba upoštevati politično razsežnost soustvarjanja in zagotoviti njegovo previdno in premišljeno izvajanje.“ Drug pomemben vidik je bil ogromno povpraševanje po strokovnem znanju in dialogu na področju soustvarjanja. „Številne strokovne skupnosti oblike soustvarjanja že redno uporabljajo,“ doda Sebastian Pfotenhauer. „Vendar pri tem pogosto naletijo na podobne vrste vprašanj in izzivov.“ Po besedah Pfotenhauerja so nekatera najpogostejša vprašanja: Kdo bi se moral vključiti in kdaj? Kako se zahteve spreminjajo, ko se pomikamo od enega kraja do drugega? Kako je mogoče ohraniti te skupnosti izven posameznih projektnih ciklusov? Kolikšen obseg procesa soustvarjanja je dejansko mogoče standardizirati v okviru instrumentov politike? Kakšno vlogo bi morala imeti EU?
Načrt za odgovorno soustvarjanje
Da bi bilo mogoče odgovoriti na ta vprašanja, je bil v okviru projekta s pomočjo vseh ugotovitev in dobre prakse oblikovan načrt za izvajanje projektov z odgovornim soustvarjanjem. „To orodje vsebuje niz napotkov za organizatorje in oblikovalce politik, ki lahko pomagajo usmerjati njihova prizadevanja na področju soustvarjanja k bolj zaželenim, trajnostnim in vplivnim rezultatom,“ pojasni Sebastian Pfotenhauer. „Pričakujemo, da bo to orodje postalo uporaben vir za oblikovanje politik, financiranje raziskav in vse drugo, kar je povezano s soustvarjanjem.“ Načrt ima skupaj z vsemi drugimi ugotovitvami in učnimi gradivi v okviru projekta SCALINGS že osrednjo vlogo pri drugem projektu, ki ga financira EU, tj. projektu BoostEuroTeQ, ki je osredotočen na razširitev prihodnjega izobraževanja na področju inženiringa.
Keywords
SCALINGS, soustvarjanje, razširjeno, razširljivo, inovacije, živi laboratoriji, javna naročila, BoostEuroTeQ
