Javno zdravje: večja vloga državljanov pri spremljanju onesnaženosti v mestih
Enostaven dostop do zaposlitvenih možnosti, kulturnih dejavnosti in prometnih povezav lahko mestnemu življenju koristi, vendar ima lahko tudi nekatere slabosti. Za mestno okolje so običajno značilne višje ravni onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom kot za podeželska območja, pogosto pa ima tudi manj zelenih površin. „Da bi ustrezno preučili vpliv mestnega okolja na zdravje, moramo biti zmožni oceniti izpostavljenost posameznika tem dejavnikom tveganja,“ pojasni koordinator projekta CitieS-Health (Citizen Science for Urban Environment and Health) Xavier Basagaña z inštituta Barcelona Institute for Global Health v Španiji. „Znanstveniki to včasih težko izmerijo sami. Upoštevati je treba pomembne informacije, kot je telesna dejavnost ali druge osebne navade.“ S sprejetjem tega izziva se je v zadnjih nekaj letih povečala vključenost državljanov v mestnih znanstvenih projektih, javnost pa je bila pozvana k sodelovanju v kampanjah za spremljanje kakovosti zraka ali hrupa. „Vendar smo opazili, da se znanost za državljane ne uporablja v celoti za oceno povezave med okoljsko izpostavljenostjo in zdravjem,“ pravi Xavier Basagaña. „To je bil glavni cilj projekta CitieS-Health.“
Vključevanje prebivalcev
Projekt CitieS-Health, ki se je začel januarja 2019, se je izvajal v petih evropskih mestih. V vsakem mestu je bila pripravljena druga študija, ki je obravnavala temo, povezano z zdravjem in mestnim okoljem: onesnaženost zraka, izgorevanje biomase, obremenitev s hrupom, industrijsko onesnaževanje in urbanizem. Prebivalci Barcelone so pomagali pripraviti študijo o vplivih onesnaženosti na duševno zdravje. Približno 300 prebivalcev je zagotovilo okoli 2 500 meritev zaznavanja in dobrega počutja ob različnih dneh. Te so se potem primerjale s koncentracijami onesnaženosti zraka, ki so jih prebivalci pomagali meriti z uporabo osebnih cevk za vzorčenje dušikovega dioksida. V Lucci v Italiji je bila na podlagi raziskave, ki jo je 1 025 prebivalcev opravilo v dolini reke Serchio, sprejeta odločitev, da se bo študija osredotočila na kronično ledvično bolezen. Do danes je bilo anketiranih 367 prebivalcev, ki so odgovarjali na vprašanja o svojem poklicu, prehrani in življenjskem slogu, 353 prebivalcev pa je oddalo tudi biološke vzorce. Druge študije so obravnavale vpliv hrupa na zdravje (Ljubljana, Slovenija) ter izgorevanje biomase in zdravje (Amsterdam, Nizozemska), pa tudi povezave med pojmovanjem kakovosti okolja, telesne dejavnosti in stresa (Kaunas, Litva). „Znanstveniki so v vsakem od teh mest vzpostavili močno interakcijo s prebivalci v okviru delavnic, srečanj in anketiranj,“ ugotavlja Xavier Basagaña. „Prebivalci so bili vključeni v vse faze raziskave, med drugim tudi v odločanje o vprašanjih za raziskavo. To je pomagalo zagotoviti družbeno relevantnost vsake študije, rezultate pa je bilo mogoče lažje tolmačiti.“
Spodbujanje nadaljnje udeležbe
Projekt CitieS-Health bo potekal do junija 2022, Xavier Basagaña in njegova skupina pa še vedno analizirajo in obravnavajo vhodne podatke. Kljub temu je nekaj prehodnih rezultatov že na voljo: v okviru študije, ki se je izvajala v Barceloni, je bila ugotovljena povezava med ravnmi onesnaženosti zraka ter sposobnostjo ohranjanja pozornosti in zaznanim stresom. V vsakem primeru je bil poudarjen pomen vključenosti prebivalcev v vseh fazah raziskave. „Udeležba državljanov je povečala pomen teh pilotnih študij z vidika potreb lokalnih skupnosti, zagotovila vpoglede, ki so prispevali k boljšemu oblikovanju študij, in nam pomagala širiti ugotovitve,“ dodaja Xavier Basagaña. „Gre za tesnejše povezovanje znanosti in družbe.“ V okviru projekta je nastala spletna interaktivna zbirka orodij o znanosti za državljane, ki pomaga povezovati projekte s skupnostmi in obravnavati vprašanja skupnega interesa. Zbirka orodij vsebuje primere in vire iz projekta ter namige o oblikovanju raziskovalnih študij z udeležbo državljanov. „Spletišče projekta vsebuje tudi razdelek, v katerem lahko vsi, ki so vključeni v sodelovalne projekte, predlagajo nove načine vključevanja državljanov v znanost,“ pravi Xavier Basagaña. „V načrtu imamo tudi objavo strokovnega članka o pridobljenih izkušnjah v okviru projekta CitieS-Health. Upamo, da bo vse to mogoče uporabiti v prihodnjih projektih s področja znanosti za državljane.“
Keywords
CitieS-Health, urbano, onesnaževanje, industrijsko, zrak, zdravje, biomasa, življenjski slog